Vloga literature v EPK 2012
PPO_PR, 19. marec 2009 |{V medijih: Brez razpisa (Večer)}
Čigave so mariborske ulice? – tematski sklop projekta Kultura mobilnosti za mesto kulture.
Na današnji novinarski konferenci so predstavniki mestnega odbora Zares nova politika Maribor: Folko Puconja, predsednik, Janja Vidmar, pisateljica in scenaristka ter dr. Danijel Rebolj, koordinator projekta Kultura mobilnosti za mesto kulture (KM = MK) opozorili, da je literatura za generalno razumevanje kulture vitalnega pomena in da v projekt EPK skorajda ni vključena. Predstavili so tudi konkretne predloge, ki jih je mogoče podpreti ter predlagali, da se v projekt EPK 2012 vključi tudi posamezne estetske in literarne presežke, ki so bogato mariborsko produkcijo do danes že uveljavili, tako v širšem slovenskem kot tudi evropskem in svetovnem kulturnem prostoru.
O vlogi literature v okviru EPK je v uvodu spregovorila Janja Vidmar. Opozorila je, da je literatura za kulturo vitalnega pomena, zato je smiselno vzpostaviti sinergijo med že obstoječimi literarnimi projekti v Mariboru in Evropsko prestolnico kulture. Predlagala je, da se v posamezne programske sklope EPK, kot so: Muze Socializma, Čista energija ter v posebni sklop Dograjevanje nosilnih kulturnih programov uvrstijo vsaj tri vrhunska književna dela s področja poezije in proze: Severni sij, svojevrsten literarni spomenik mestu, izpod peresa Draga Jančarja, Tri pesnitve, prenovljeno pesniško zbirko Andreja Brvarja, z ilustracijami mednarodno uveljavljene akademske slikarke Alenke Sottler, in Mariborsko knjigo: pesmi, zgodbe in pričevanja, z Brvarjevo poglobljeno spremno študijo Mesto spodrezanih korenin. Opomnila je, da je v kontekstu Forma Educativa mogoče nadgraditi vsakoletni Bralni maraton, s katerim Bralna značka – ZPMS simbolično odpira novo bralno leto. Predstavila je tudi pobudo, da se v novi Galeriji sodobnih umetnosti priredi razstavo Glazerjevih nagrajencev in v okviru Dnevov knjige – Ko te napiše knjiga poskrbi za izmenjavo zanimivih literarnih ustvarjalcev obeh partnerskih mest, nosilcev Evropske prestolnice kulture – Maribora in portugalskega Guimaraesa.
Na prihodnji seji Mestnega sveta, bo mestni svetnik Zares- nova politika dr. Joszef Györkos, vsebino predstavljenih predlogov podal tudi v sklopu pobud in vprašanj na mestnem svetu.
V nadaljevanju konference je dr. Danijel Rebolj, koordinator projekta Kultura mobilnosti za mesto kulture opozoril, da kultura premore veliko dimenzij in da so eni izmed njenih aspektov gotovo tudi medosebni odnosi, ki se konec izrazito zrcalijo tudi v mestnem prometu.
Opozoril je, da Maribor nima jasno začrtane razvojne prometne strategije in v tem kontekstu postavil osnovno vprašanje: »Ali naj mesto sledi povečanju pretočnosti prometa z gradnjo široko-pasovnic, ali reduciranju tega in vrnitvi javnih površin njegovim prebivalcem?.«
Napovedal in povabil je tudi na tematski sklop projekta Kultura mobilnosti za mesto kulture z naslovom Čigave so mariborske ulice?, ki ga v sodelovanju z mariborskimi organizacijami soorganizira mestni odbor Zares – nova politika Maribor v ponedeljek 23. marca. V napovedi dogodka je predstavil, da bodo z zanimivimi sogovorniki iskali odgovore na aktualne izzive: »Čigave so mestne ulice?. S to prijetne javne površine, na katerih se srečujemo, sprehajamo, počivamo, se sončimo, beremo časopis, kakšno rečemo? Ali so to predvsem prometnice, preozki pločniki in nesmiselno zarisane kolesarske steze, ki nikamor ne vodijo, ulice, ki jih želimo čim prej prečkati in pozabiti?«
21. marec 2009 ob 11:49
Bravo naši. Way to go!
Še meni fahidiotu, ki sem prej knjižni molj (bralna značka za malo malico) po diplomi uspel prebrati le eno (1) leposlovno knjigo vsega skupaj (za neko osamljeno silvestrovo…) je bilo ob predstavitvi trenutnega osnutka programa za EPK kristalno jasno, da je knjiga grobo zapostavljena.
Tudi na KM=MK sem zelo ponosen. Ta projekt bomo s številnimi sopotniki zunaj naše stranke po moji oceni pripeljali ta ponedeljek že na vrh gore, s katerega se bo kot snežna kepa zakotalil v dolino in večal in večal. Pošteno zastavljen projekt enostavno ne more izviseti.
21. marec 2009 ob 12:02
Kaj članek v Večeru je sploh kdo prebral? Malo samokritičnosti nebi škodilo.
22. marec 2009 ob 13:52
[...] New York Citiju in kako bi lahko izgledalo pri njih, če bi odločali Vikingi. Mariborski Zares je soorganizator okrogle mize, ki bo sledila odličnemu filmčku “Oblegane [...]
25. marec 2009 ob 13:29
Gostek, sem prebral, a ti pri tako defetistični pozi nisem znal smiselno odgovoriti. Morda mi bo danes šlo bolje od jezika.
Včeraj sem na RTS-u spremljal okroglo mizo o EPK. Mikrofon je krožil tudi po dvorani (kjer nas je BTW bilo pol manj kot dan prej kljub prestižnejši temi). Vsa vprašanja so postavili za sodelovanje v EPK zainteresirani vodje raznih mariborskih institucij. (Se opravičujem. Tudi en Velenjčan nas je prišel spomniti, da EPK ni preprivanje in ni samo naš zdaj, ko smo ga skupaj izborili.) Večino vprašanj so postavili zaposleni v muzejih. Neka gospa je celo komentirala, da so muzeji povezovalna nit EPK-ja. Excuse me, you are what? Če bi takoj včeraj zvečer pisal komentar, bi bil še bolj grob kot tale moj odziv. Podobno je bilo z odzivom večerove novinarke na Janjino promocijo literature. Še en, ki hvali svojo branžo. Nič ne de, če imajo na Portugalskem Nobelovega nagrajenca za književnost. To je rang Iva Andrića… In nič ne de, če bi oba z Andrićem prišla in nekaj Mariborčanov prepoznala kot svoje kolege vredne pohvale. Enostavno, tega je preveč. Te samopromocije. Tudi včeraj je vsak govornik hvalil svojo skupino. Normalna reakcija novinarke je, da malo pikne. Ko se izkaže, da Janja res ni imela nobenih osebnih ambicij in da gre za pozitivne zamisli, ki bi morale najti pot v EPK tudi brez pomoči političnih strank in je žalostno, da so prezrte, bo gotovo padel tudi kakšen pozitiven komentar. Zaenkrat je glavno, da se sliši, da obstajamo, da razmišljamo in v katero smer. Za pohvale bo še dovolj časa.
27. marec 2009 ob 14:48
Odziv Večerove novinarke jasno kaže na popolno nezaupanje v politične stranke, ki po njenem mnenju očitno niso sposobne delovati drugače kot izključno za lastno promocijo, torej izrazito sebično. Pa nima prav – vsaj dokler bo v neki stranki vsaj eden mislil in deloval tudi v dobro skupnosti, nesebično.